Ljubljana, 30. junij 2023
 

POSEBNA OBVESTILA GO SVIZ



SPREMEMBE PRAVILNIKA O NAPREDOVANJU V DELAVCEV V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V NAZIVE

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je na portalu e-demokracija objavilo predlog novega pravilnika o napredovanju delavcev v vzgoji in izobraževanju v nazive. Komentiranje predloga je omogočeno še do 15. julija, načrtovano pa je, da se pravilnik začne uporabljati s 1. 9. letos.
Kot smo vas že obveščali, se pravilnik spreminja prvenstveno zaradi uresničitve naše stavkovne zahteve v smeri dokončne uveljavitve možnosti napredovanja v naziv višji svetnik (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ZOFVI, je že bil ustrezno spremenjen). Predlog pravilnika ne vsebuje zgolj določitev pogojev za napredovanje v naziv višji svetnik (upoštevaje leta 2020 sklenjeni dogovor med Svizom in MVI), temveč tudi razširjen nabor dodatnih strokovnih del in nalog, in sicer tudi v smeri večjega upoštevanja del, ki jih strokovni delavci opravijo v samem zavodu oz. šoli. Dodanih je še nekaj dodatnih, postopkovnih sprememb. Ostala, bolj sistemska vprašanja glede napredovanj v nazive, naj bi se spreminjala šele na podlagi Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v okviru razvojnega projekta.


Oblikovanje predloga znotraj delovne skupine MVI je potekalo tudi ob sodelovanju predstavnikov Sviza

Predlog pravilnika je pripravila posebna delovna skupina, ki jo je konec lanskega leta imenoval minister za vzgojo in izobraževanje. V delovni skupini so bili poleg predstavnikov MVI in Zavoda RS za šolstvo še predstavniki nekaterih zavodov (navedenih v 48. členu ZOFVI), ravnatelji z različnih področij vzgoje in izobraževanja ter 11 predstavnikov iz vrst Sviza, od tega osem praktikov – predsednik ter dodatno član predsedstva vsake relevantne sindikalne konference –, ki so aktivno sodelovali v delu skupine. Spremembe predloga pravilnika so bile na delovni skupini torej usklajene tudi s predstavniki Sviza.
 
Delovna skupina se je sestajala na tri- do štiriurnih srečanjih v prostorih MVI praviloma na vsaka dva do tri tedne. Izpeljali smo 14 skupnih srečanj ter  še nekaj dodatnih sestankov v ožjih delovnih skupinah. Znotraj Sviza je bilo opravljenih še več internih usklajevalnih sestankov med predstavniki praktikov. Delovna skupina je z različnih strani zbirala predloge za spremembo in prilagoditev nabora dodatnih strokovnih del in nalog (v sindikatu tudi s strani sindikalnih zaupnikov preko anketnih vprašalnikov), ki smo jih nato na sejah delovne skupine poglobljeno obravnavali ter na njihovi podlagi oblikovali predloge sprememb. Vseh predlogov s strani sodelujočih (tudi predstavnikov Sviza) ni bilo mogoče upoštevati, končni predlog pa je kompromis vseh vključenih.


Pogoji za napredovanje v višjega svetnika

Pogoje za pridobitev naziva višji svetnik je uokviril že Dogovor med SVIZ in MIZŠ iz leta 2020. Ni pa jih dokončno in natančno določil; to je bilo treba to storiti v pravilniku. Sprva je bilo za t. i. redno napredovanje predlagano večje število točk iz naslova dodatnih strokovnih del ter predvsem večje število točk del in nalog, vrednotenih po 3 točke. Predlagano je bilo tudi večje število izobraževanj in usposabljanj, ki trajajo vsaj 24 ur in vključujejo uporabo v praksi, ter celo potrdilo o odsotnosti disciplinskih ukrepov, o odsotnosti pritožb v okviru delovnega razmerja in obrazloženo mnenje pedagoškega zbora o visoki stopnji integritete kandidata za napredovanje. Tovrstnim predlogom smo zaradi njihove slabe utemeljenosti ali dvoma v njihovo smiselnost predvsem predstavniki praktikov iz vrst Sviza v delovni skupini nasprotovali. Na koncu je prišlo do opredelitve pogojev, ki so navedeni v predlogu pravilnika (13. in 14. člen) in so vsaj po obsegu števila točk nižji od tistih, ki so bili dogovorjeni kot zgornja meja v Dogovoru iz leta 2020. Pogoji za napredovanje tistih, ki so naziv svetnik pridobili do 31. 8. 2020, pa so določeni v prehodnih določbah.
           
Predstavniki iz vrst Sviza so opozarjali na pogoj dalj časa trajajočih izobraževanj oz. usposabljanj z uporabo v praksi, saj to doslej ni bilo predpisano, kar praviloma niti ne izhaja iz že pridobljenih potrdil. Za rešitev tega vprašanja je bila dogovorjena posebna prehodna ureditev (glej spodaj). Predstavniki Sviza smo opozarjali tudi na manjšo razliko v plačnih razredih med svetnikom in višjim svetnikom ter zahtevnostjo pogojev za pridobitev slednjega (ali bodo pogoji glede na plačilo sploh motivirali strokovne delavce v pridobitev naziva ne).


Spremembe pri opredelitvi in vrednotenju dodatnih strokovnih del in nalog:

Večina časa aktivnosti delovne skupine je bila namenjena vprašanju sprememb nabora in vrednotenja dodatnih strokovnih del in nalog. Cilj skupine je bil opredeliti in ovrednotiti čim večje število nalog in del, ki jih strokovni delavci opravijo v samem zavodu oz. šoli in v pravilniku niso zajeta, a bi jih bilo mogoče vključiti v nabor, upoštevaje (z)možnost njihove pravne opredeljivosti (napredovanje se namreč ugotavlja v upravnopravnem postopku). Izhodišča za iskanje rešitev v novem pravilniku so bila kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, delo v razredu/skupini, znotraj uvajalnega obdobja, večja poštenost sistema, odprava neuravnoteženosti. Oris namena je podal tudi MVI v dopisu (povezava) pri podaji predloga pravilnika.

Možnosti uveljavljanja dodatnih strokovnih del in nalog je po novem predlogu več kot doslej. To velja tudi za nabor nalog, ki so vrednotene s 3 točkami (npr. triletno vodenje strokovnega aktiva z najmanj tremi strokovnimi delavci, dokumentirano načrtovanje in izvedba petih kolegialnih hospitacij za skupine z najmanj tremi strokovnimi delavci s poudarkom na refleksiji vzgojno-izobraževalnega procesa, dokumentirano in načrtno oziroma sistematično izvajanje dejavnosti, usmerjene h krepitvi varnega in spodbudnega učnega okolja, izvedbe vzgojno-izobraževalnega procesa po načelih in elementih formativnega spremljanja, procesa z inovativno uporabo sodobnih tehnologij v učnem procesu za usmerjanje učenja, spremljanja napredka in razvoja sodelovalnega učenja (vse z enkratno predstavitvijo rezultatov na pedagoški konferenci, aktivu, skupini ipd.)). Predlaganih je tudi nekaj prilagojenih del in nalog zaposlenim, ki opravljajo dela v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami, kjer je bila ugotovljena statistična razlika v deležu zaposlenih v nazivih v primerjavi z ostalimi šolami oziroma zavodi.
Želimo opozoriti še, da je nekaj opredelitev dosedanjih strokovnih del in nalog v predlogu novega pravilnika črtanih, vendar pa so te v veliki večini zajete oz. prenesene v na novo in širše opredeljene dodatne strokovne naloge. Praviloma v istem razdelku.
Predlagane opredelitve del in nalog bi lahko omogočile drugačno ter nekaterim strokovnim delavcem tudi nekoliko lažje izpolnjevanje dodatnih strokovnih del in nalog, ki se zahtevajo za napredovanje v nazive.


Ostale spremembe pravilnika:

Predlog pravilnika bolj izrecno določa, da je ravnatelj tisti, ki mora za strokovnega delavca podati predlog za napredovanje v naziv, strokovni delavci pa to storijo le izjemoma. Uvedeni sta tudi dve dodatni napredovalni obdobji (1. maj in 1. oktober). Predlog uvaja še novost, da mora ravnateljeva ocena delovne uspešnosti vsebovati utemeljitev, ki vključuje več sestavin.  Pedagoški zbor pa glasuje oz. potrjuje obrazloženo mnenje ravnatelja, namesto da poda mnenje o golem predlogu za napredovanje strokovnega delavca.


Prehodne določbe:

Ker je bilo usklajenih sprememb členov dosedanjega pravilnika veliko, je moralo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje pripraviti spremembe v obliki celotnega novega pravilnika.
Prehodne določbe predloga novega pravilnika določajo, da lahko strokovni delavci v postopkih napredovanja po 1. 9. 2023 še vedno uveljavljajo opravljena strokovna dela in naloge, ki jih trenutni pravilnik vrednoti oz. točkuje, predlagani pa več ne. Pravilnik naj bi še omogočal, da se bodo do 1. 9. 2024 kot pogoj daljših izobraževanj upoštevala vsa daljša izobraževanja v trajanju najmanj 24 ur brez uporabe v praksi oziroma brez tovrstnih dokazil (saj pravilnik tega ni določal kot pogoj in že izdana dokazila tega ne izkazujejo). Je pa predlagani zapis v predlogu pravilnika morda potreben kakšne dopolnitve ali natančnejšega zapisa.
V prehodnih določbah so poleg nekaterih še vedno potrebnih prehodnih določb iz prejšnjega pravilnika (npr. za vzgojiteljice-pomočnice), določeni tudi lažji pogoji za napredovanje v naziv višji svetnik s strani tistih, ki so pridobili naziv svetnik pod pogoji, veljavnimi do septembra 2020 (v okviru Dogovora med SVIZ in MIZŠ iz leta 2020).
Prav tako se še naprej omogoča uveljavljanje oziroma točkovanje predavanj, delavnic oziroma samostojnih referatov na mednarodnih kongresih brez dodatnih omejitev, ki so bila uvedena septembra 2020 (pod pogojem, da je bila ta naloga izvedena do 31. avgusta 2020).



Pripravil:

Jernej Zupančič, strokovni sodelavec za pravne zadeve SVIZ
 
 
GO SVIZ Slovenije: Oražnova 3, p. p. 196, Slovenia, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1 24 40 900, faks: +386 1 24 40 920

Sporočilo je bilo poslano na [EMAIL].

Če v prihodnje ne želite prejemati sporočil Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije,
se lahko odjavite s seznama.