sindikalnim zaupnicam in zaupnikom

Ljubljana, 8. oktobra 2024

 

OBVESTILA GLAVNEGA ODBORA SVIZ

 

NA RAZŠIRJENI IZREDNI SEJI O SKLEPNEM DELU POGAJANJ O ODPRAVI PLAČNIH NESORAZMERIJ IN OBLIKOVANJU NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA V JAVNEM SEKTORJU


Pogajalska skupina Sviza v Cankarjevem domu s 600 sindikalnimi zaupnicami in zaupniki

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki ima 54 članic in članov, se je – zatem ko smo 25. septembra 2024 večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlada RS podpisali izjavo o usklajenosti predloga novega plačnega zakona – 2. oktobra 2024 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani sešel na razširjeni izredni seji. Na seji vas je sodelovalo tudi 600 sindikalnih zaupnic in zaupnikov (skupaj jih ima Sviz 871), namen dogodka pa je bil v razpravi s pogajalsko skupino Sviza v stebrnih pogajanjih predstaviti zaključevanje pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju ter v okviru tega ključne novosti novega plačnega zakona in predvideno zvišanje plač, o katerem še potekajo pogajanja po posameznih plačnih stebrih.

V pogajalsko skupino Sviza so bili ob začetku pogajanj jeseni 2022 imenovani predsednice in predsedniki posameznih sindikalnih konferenc, tj. Marjana Kolar za predšolsko vzgojo, Jelka Horvat za zavode za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, Dušan Nemec za osnovne in glasbene šole, Miha Gartner za srednje šole in dijaške domove, dr. Danilo Korže za univerze in visoke šole, dr. Jože Pungerčar za raziskovalne inštitute, Irena Porekar Kacafura za kulturo, Dragana Praća kot pridružena članica v imenu administrativno-računovodskega in tehničnega kadra, Tanja Šafranko je kot predstavnica socialnovarstvenih zavodov sodelovala na pogajanjih za zdravstvo in socialno varstvo, glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj kot vodja pogajalske skupine in namestnica glavnega tajnika Sviz Nadja Götz, strokovno pa delo skupine ves čas podpirajo še strokovni sodelavci za pravne zadeve Jernej Zupančič, Samra Praprotnik Kos, Sneža Mihajlova Brojan in Neja Škulj. Pogajanja zdaj torej potekajo že dve leti, v tem času pa se je zgolj mešana vladno-sindikalna delovna skupina za pripravo novega plačnega zakona sešla na 57 sestankih, centralna pogajalska komisija vlade in 46 sindikatov javnega sektorja (glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je na tej ravni z vlado vodil pogajanja v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja, v katero je včlanjenih več kot 80 odstotkov vseh sindikalno organiziranih v javnem sektorju) se je srečala več kot 30-krat, na stebrnih pogajanjih za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo pa smo se sestali 23-krat. V Svizu pričakujemo, da se bo pogajalski proces uspešno sklenil do konca letošnjega novembra, ko naj bi podpisali še posamezne kolektivne pogodbe. Poudariti je treba, da smo se pogajalke in pogajalci Sviza, ki nam je mandat za pogajanja od začetka opredeljeval glavni odbor, za slednje ob upoštevanju največje možne koristi članic in članov Sviza ves čas prizadevali, saj bi bile vse druge alternative za zaposlene v javnem sektorju slabše.

V tej sklepni fazi pogajanj reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in Vlade RS o odpravi plačnih nesorazmerij in oblikovanju novega plačnega sistema v javnem sektorju, ki torej, kot omenjeno, trajajo že dve leti, ne bi smeli spregledati, da je Sviz s splošno stavko v vzgoji in izobraževanju, ki smo jo izpeljali 9. marca 2022 in v kateri je sodelovalo več kot 40.000 zaposlenih ter zahtevalo zvišanje plač za vse zaposlene v šolstvu, pomembno prispeval k napovedi nekaterih političnih strank, da se bodo po volitvah lotile plačne reforme v javnem sektorju. Ta uspešno izvedena, množična stavka je bila odločilna za sklenitev stavkovnega sporazuma, ki smo ga po zamenjavi oblasti podpisali 24. marca 2023 in je bil noveliran v začetku letošnjega leta. Ko je jeseni 2023 aktualna oblast v predlogu predvidela razvrednotenje nazivov v vzgoji in izobraževanju ter kulturi in hkrati zavrnila prednostno odpravo plačnih nesorazmerij v skupini J, smo se v Svizu 25. oktobra odzvali s protestnim shodom pred sedežem Vlade RS, vlada pa je po njem od radikalnega razvrednotenja strokovnih nazivov odstopila. Slednje je bila neposredna posledica protestnega shoda in je pomenilo prvi pomemben pogajalski dosežek Sviza v aktualnem pogajalskem procesu.


O prenovljenem plačnem sistemu v javnem sektorju in zaključku pogajanj za zvišanje plač

V nadaljevanju teh obvestil predstavljamo temeljne elemente prenovljenega plačnega sistema v javnem sektorju in dogovorjeno v pogajanjih za zvišanje plač, že vnaprej pa vas vabimo tudi na izobraževalne seminarje, ki jih bomo za vas, cenjeni sindikalni zaupniki in zaupnice, po posameznih sindikalnih konferencah pripravili od januarja do aprila prihodnje leto in bodo namenjeni podrobni seznanitvi z novim plačnim zakonom in zvišanjem plač. Oboje bodo namreč pri vpeljavi v prakso zagotovo spremljala številna vprašanja in nekateri zapleti, saj gre za najbolj obsežne in vsebinsko najgloblje spremembe pri oblikovanju plač v javnem sektorju po letu 2008, ko je bila uveljavljena zadnja plačna reforma.
 

Vlada RS in reprezentativni sindikati javnega sektorja smo, kot je bilo omenjeno že v uvodu v ta obvestila, 25. septembra 2024 podpisali izjavo o stopnji usklajenosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTPJS). Zakon, ki bo veljal za vseh 190.000 javnih uslužbencev in funkcionarjev, se bo začel uporabljati 1. januarja 2025, a le, če bo izpolnjeno naslednje:

Vlada RS je predlog s sindikati usklajenega besedila novega plačnega zakona za javni sektor potrdila na seji 26. septembra 2024 in dokument dan pozneje posredovala Državnemu zboru. Poslanke in poslanci so prvo obravnavo vladnega predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju opravili na izredni seji 7. oktobra 2024. Ni odveč še enkrat poudariti, da se bo zakon začel uporabljati 1. januarja 2025, če bomo sindikati do začetka novembra dogovorili in podpisali vsebino Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti. Če se to ne bo zgodilo, zakon ne bo uveljavljen in bo veljalo, kot do zdaj. Na tem mestu želimo še posebej poudariti, da plače funkcionarjev niso bile predmet pogajanj s sindikati, je pa zelo verjetno, da je prav kritika Sviza in Konfederacije sindikatov javnega sektorja odločilno vplivala na to, da se bodo plače vladnih funkcionarjev uskladile z zamikom, in sicer ob sklicu novega državnega zbora.

Če povzamemo, je na tej stopnji torej dogovorjena zakonska podlaga novega plačnega sistema, medtem ko pogajanja o plačnih uvrstitvah, tj. kolikšna bodo zvišanja plač, če uspešno sklenemo pogajanja po stebrih in kolektivnih pogodbah, še potekajo.
 

Ključni del predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi pa namesto trenutnih štirih odstotkov znaša tri odstotke. Plačni razredi se določijo v nominalni vrednosti. Prvi plačni razred se določi v višini vrednosti minimalne plače za leto 2024. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1.253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8.821,04 evra bruto.

Glede na novo plačno lestvico se po posebni in s sindikati dogovorjeni formuli izvede prevedba plače iz plačnih razredov na nove plačne razrede po novi plačni lestvici. Vrednost plačnih razredov se usklajuje enkrat letno, način usklajevanja pa je določen z zakonom.

S prevedbo z zdajšnje na novo plačno lestvico se odpravlja problematiko velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je nižja od minimalne. Predlog zakona vsebuje tudi varovalko, ki zagotavlja, da ob vstopu v nov plačni sistem in tudi v prihodnje, noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne plače (trenutno približno 30.000 zaposlenih v javnem sektorju – velik del le-teh prihaja iz vzgoje in izobraževanja – od skupno 190.000 prejema plačo, nižjo od minimalne).

Če povzamemo, v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju bodo plačni razredi zdajšnje plačne lestvice po posebni formuli prevedeni v novo plačno lestvico, za katero bo veljalo naslednje:

V povezavi z odpravo uvrstitev plačnih razredov pod minimalno plačo in določitvijo 1. plačnega razreda želimo poudariti, da se položaj zaposlenih, ki so bili do zdaj uvrščeni v plačne razrede pod minimalno plačo in so do le-te prejemali doplačilo, pomembno spreminja na bolje. Če se zanje do zdaj napredovanje v višji plačni razred ni odrazilo tudi v višjem znesku izplačane plače, se v novem plačnem sistemu to spreminja: vsako napredovanje se bo poznalo za en plačni razred, saj bo v 1. plačni razred in torej na znesek minimalne plače uvrščen le začetnik. Prav tako dodatki k plači (npr. za delovno dobo) ne bodo več obračunani od osnovne plače, ki je bila lahko globoko pod minimalno, temveč od zdajšnje osnovne plače, ki bo minimalna (v 1. plačnem razredu) ali višja (v drugih plačnih razredih. K temu je treba dodati še, da se bodo zaposlenim ob prevedbi na novo plačno lestvico upoštevala napredovanja, ki so jih dosegli, a jih do zdaj niso občutili, ker so bili tudi z njimi uvrščeni pod minimalno plačo. Podrobneje je opisano razvidno z drsnice št. 40 za delovno mesto čistilka II v priloženi predstavitvi – klik.
 

 
Vlada in sindikati smo se že dogovorili tudi o višini regresa, ki bo za javne uslužbence v letu 2025 za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.
 

Predlog novega plačnega zakona spreminja tudi ureditev napredovanja v višji plačni razred javnih uslužbencev. Ocene delovne uspešnosti, ki je bila do zdaj pogoj za napredovanje v višji plačni razred, nova ureditev ne pozna več. Praviloma bodo javni uslužbenci avtomatično napredovali za en plačni razred po poteku določenega časovnega obdobja (od dveh do štirih let):

 

Ob omenjenem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oziroma da napreduje hitreje (namesto za enega za dva plačna razreda), če je nadpovprečno uspešen, pri čemer je določeno, da na tak način lahko napreduje zgolj omejeno število javnih uslužbencev (10 odstotkov). Velja tudi, da mora pospešeno (ali zadržano) napredovanje delodajalec posebej utemeljiti.
 

Z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) je predvidena združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v eno, skupno delovno uspešnost, ki bo lahko znašala največ 30 odstotkov posameznikove osnovne plače.

Z 31. členom predloga novega plačnega zakona so priznane posebnosti dela v vzgoji in izobraževanju, v skladu s tem pa je določeno, da bodo za izvajanje posebnih nalog (npr. DSP, nesistemizirane interesne dejavnosti, NPZ, učbeniški sklad …), ki jih bo opredelil Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki je trenutno v prenovi, zagotovljena posebna, dodatna sredstva, ki ne bodo štela v omejitev višine dela plače za delovno uspešnost na ravni posameznika.

Izpostaviti je treba še, da je Svizu v pogajanjih uspelo doseči, da bo plačilo povečane učne obveznosti v skladu s 124. členom ZOFVI obravnavano kot posebnost in določeno v Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS skladno z dogovorom socialnih partnerjev (78. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju). Prav zdaj potekajo pogajanja o tem, da bi bila povečana učna obveznost plačana bistveno bolje, kot je veljalo do zdaj, hkrati pa je dogovorjeno, da bi povsem na novo opredelili način plačila ur nad zakonskim maksimumom (+ 5 ur). Te ure, za katere pa se bo moral zaposleni izrecno strinjati, da jih bo prevzel, bi bile plačane še bolje kot povečana učna obveznost.

Posamezne elemente delovne uspešnosti, kot je predvidena z novim plačnim zakonom, bomo podrobno predstavili na že omenjenih izobraževalnih seminarjih za sindikalne zaupnice in zaupnike. Prav tako bomo na teh srečanjih natančneje spregovorili tudi o možnosti določitve višjega plačnega razreda in spregledu izobrazbe, ki predstavlja novost – v nadaljevanju zato o tem zgolj na kratko.
 

Institut določitve višjega plačnega razreda omogoča, da se posameznika ob zaposlitvi v javnem sektorju uvrsti za največ 10 plačnih razredov višje, kot je njegov trenutni plačni razred; ko gre za delovna mesta z nazivi, pa za največ 5 plačnih razredov višje. Predvideno je še, da se lahko s soglasjem resornega ministra ali drugih organov za do 5 plačnih razredov napreduje tudi že zaposlenega javnega uslužbenca. Namen takšne ureditve je lažje pridobivanje kadra za zaposlitev v javnem sektorju in tudi ohranjanje že zaposlenih javnih uslužbencev.
 

Spregled izobrazbe predstavlja novost, s katero je predvideno, da je za neregulirane poklice do VI. stopnje mogoče pod določenimi pogoji zaposliti kandidata, ki ima eno stopnjo nižjo izobrazbo, kot je sicer za posamezno delovno mesto zahtevana. Pod določenimi pogoji se lahko spregled izobrazbe za neregulirane poklice uveljavlja tudi za že zaposlene – to lahko pomeni tudi izboljšavo za zaposlene v nekdanji plačni skupini J, ki jih je sicer težko zadržati v javnem sektorju.
 

Vprašanje časovne dinamike zviševanja plač v prehodnem obdobju, tj. dogovor o trajanju prehodnega obdobja in datumih, ko naj bi bilo dogovorjeno zvišanje plač v celoti izpeljano, je bilo nadvse zahtevno in je ostajalo neusklajeno vse do sklepne faze pogajanj. Sindikati smo zagovarjali, da mora biti prehodno obdobje čim krajše, vlada je vztrajala, da je to obdobje ob omejenih možnostih proračuna daljše, v Svizu pa smo pri tem ves čas zastopali stališče, da naj tisti, katerih plače se bodo zvišale manj, celotno razliko zvišanj prejmejo prej kot tisti, ki se jim bodo plače zvišale bolj. Ob zapisanem se je treba zavedati, da je postopnost izplačila dogovorjenih zvišanj nujna, saj je celotni finančni učinek plačne reforme ocenjen na približno 1,3 do 1,4 milijarde evra.

V skladu z dogovorom velja, da bodo dogovorjeni dvigi plač razdeljeni na šest obrokov, prvi je predviden s 1. januarjem 2025, zadnji s 1. januarjem 2028. Vsi, ki so pod minimalno plačo, bi s 1. januarjem 2025 pridobili pravico do izplačila celotnega zneska do vrednosti minimalne plače. Sicer je predvideno, da bo v prvih dveh obrokih izplačanih po 12 odstotkov predvidenega dviga, v naslednjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razlika. A ker je obenem nominalno določena najnižja višina izplačila ob posameznem obroku, bodo javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov. Ob prvem obroku bodo tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oziroma celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oziroma, če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in 100 evrov, seveda za tiste, ki do takrat še ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti. Če povzamemo, torej velja naslednje:

 

Z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se spreminjajo tudi kriteriji starosti za letni dopust, in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za pet dni, v trenutni zakonski ureditvi pa je omenjeni kriterij pri dopolnitvi 50 let.

V prehodnem obdobju se za odmero 5 dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca v posameznem letu, kot sledi:
 

Usklajeni kriterij starosti za letni dopust se določi v Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji ter v kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev. Sindikatom je uspelo zavrniti vse zahteve vlade po znižanju števila dni letnega dopusta za vse zaposlene v javnem sektorju. Postopna premestitev pravice do dodatnega dopusta glede na starost je vse, kar je ostalo od prvotnih radikalnih zahtev vlade, da bi število dni dopusta znižali. Sindikati smo na omenjeno postopnost »s stisnjenimi zobmi« pristali.


Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij oziroma zvišanju plač

Vzporedno s pogajanji o oblikovanju novega plačnega sistema ves čas potekajo tudi t. i. stebrna pogajanja, na katerih se Sviz skupaj še z ducatom drugih sindikatov, ki so reprezentativni za vzgojo in izobraževanje, znanost in kulturo, pogaja o odpravi plačnih nesorazmerij, kot to imenuje vlada, oziroma o zvišanju plač, kot to označujemo v Svizu. Trdimo namreč, da gre za splošno zvišanje plač, ki nesorazmerja odpravlja le delno in tudi ne povsod. O zvišanjih se pogajamo v okviru obstoječega plačnega sistema, kar pomeni, po 4 % za en plačni razred. Ob dogovoru in podpisu kolektivnih pogodb bo usklajena nova uvrstitev prevedena v novo plačno lestvico. Prevedba bo zaradi premikov vseh plačnih razredov nad minimalno plačo in združevanja razredov, zaradi preskokov na lestvici, ki jih povzroči prehod s 4 % na 3 %, in drugih elementov zapletena. Prevedba bo izvedena z v ta namen vnaprej pripravljeno aplikacijo, uporaba katere bo obvezna. Pričakovati je, da bodo postopek spremljali nekateri zapleti, a brez aplikacije bi bili računovodje pred nemogočo nalogo, saj bi bila prevedba zagotovo interpretirana različno. Tudi prevedbi na novo plačno lestvico bomo posebno pozornost namenili na izobraževalnih seminarjih za sindikalne zaupnice in zaupnike v začetku prihodnjega leta.


Če naj bi bil novi plačni sistem uveljavljen v predvidenem roku, morajo biti kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti ter poklicev kot tudi končni, krovni dogovor usklajeni do začetka novembra.
 

V stebrnih pogajanjih – Sviz sodeluje v dveh stebrih: stebru za vzgojo, izobraževanje, znanost in kulturo ter stebru za zdravstvo in socialno varstvo – smo do zdaj sindikati z Vlado RS v celoti uskladili dvige osnovnih plač za vsa delovna mesta v visokem šolstvu (D1), raziskovalni dejavnosti (H1 in H2) in v delu kulture z umetniškimi poklici in delovnimi mesti (G1).
 

V stebrnih pogajanjih še niso usklajene uvrstitve na delovnih mestih iz plačnih podskupin v izobraževanju (D2) in vzgoji (D3): nedorečene ostajajo uvrstitve v strokovna naziva svetnik in višji svetnik v vrtcih, osnovnih, glasbenih in srednjih šolah ter svetnik v kulturi, soglasje prav tako ni doseženo za delovno mesto vzgojitelj predšolskih otrok – pomočniku vzgojitelja, za laboranta, spremljevalca otrok in skupine otrok, romskega pomočnika in varuha negovalca.

Prav tako nam z Vlado RS še ni uspelo uskladiti uvrstitev na delovnih mestih iz plačne skupine G2, tj. za poklice na strokovnih področjih kulture. Neusklajen ostaja tretji strokovni naziv (svetnik), saj se uvrstitve strokovnih nazivov v kulturi vežejo na strokovne nazive v vzgoji in izobraževanju. Vlada pa kategorično zavrača, da bi bil v kulturi uveljavljen četrti strokovni naziv.

Podrobno so elementi, ki so bili na stebrnih pogajanjih usklajeni, in tisti, ki še ostajajo neusklajeni, povzeti tudi v gradivu z razširjene seje glavnega odbora – klik.
 

V novem plačnem sistemu plačna skupina J ne bo obstajala več kot samostojna, kot smo jo poznali do zdaj, temveč se v vseh kolektivnih pogodbah dejavnosti in poklicev razdeli na specifična delovna mesta, ki so značilna za posamezno dejavnost, in na t. i. splošna delovna mesta. Spremembe pri umestitvi oziroma razdelitvi plačne skupine J si lahko podrobneje ogledate v priloženi predstavitvi – tukaj.

Poudariti je treba, da smo v stebrnih pogajanjih plačni skupini J namenili izjemno veliko časa, kar bo ob uveljavitvi novega plačnega sistema jasno videti tudi pri boljših plačah. Če nov plačni sistem ne bi bil vzpostavljen in bi prišlo do partikularnega zvišanja plač po posameznih dejavnostih, bi bili najbolj na škodi prav zaposleni z nizkimi plačami, ki jim prevedba v nov plačni sistem sicer prinese največ.

V Svizu smo zadovoljni, da nam je uspelo doseči premike pri zvišanju plač za delovna mesta v nekdanji plačni skupini J, a je bitka v našem stebru osredotočena tudi na vnos stopnjevanih delovnih mest in uvoz delovnih mest, ki jih nimamo v naši kolektivni pogodbi in bi lahko nadomestila obstoječa. Za posamezna delovna mesta se z vlado še vedno razhajamo za en plačni razred.

V že nekajkrat omenjeni prezentaciji, ki smo jo pripravili kot prilogo k tem obvestilom in vam bo sindikalnim zaupnikom in zaupnicam v pomoč, ko boste vsebino prenovljenega plačnega sistema predstavljali članicam in članom Sviza v svojih zavodih, so od drsnice št. 25 naprej prikazani dvigi osnovnih plač na posameznih tipičnih delovnih mestih, ki so pogajalsko usklajeni oziroma prikazujemo zadnji vladni pogajalski predlog. Pojasnjujemo, da so v zeleni vrstici zapisane nove uvrstitve na konkretnem delovnem mestu po prevedbi (plačni razred v novi plačni lestvici in bruto vrednost le-tega), ki bodo veljale po koncu postopnega zviševanja plač.


Mandat pogajalkam in pogajalcem Sviza, da ob upoštevanju največje možne koristi članic in članov sindikata sklenejo pogajanja

Po predstavitvi temeljev novega plačnega sistema in zvišanja plač je Glavni odbor Sviza v razširjeni sestavi z zaupnicami in zaupniki na izredni seji v Cankarjevem domu, 2. oktobra 2024, pogajalsko skupino Sviza podprl, da ob upoštevanju največje možne koristi članic in članov sindikata v roku, ki bo omogočal začetek izvajanja plačnega sistema in začetek izvrševanja plač 1. 1. 2025 sklenejo pogajanja z Vlado RS. Potrjen je bil naslednji sklep:
 

Na tem mestu se želimo ponovno iskreno zahvaliti predsednicam in predsednikom območnih odborov Sviza, da ste poskrbeli za zahtevno organizacijo prihoda sindikalnih zaupnic in zaupnikov v Ljubljano. Sindikalnim zaupnicam in zaupnikom se zahvaljujemo za udeležbo in že vnaprej tudi, da boste vsebino predstavitve z izredne seje v Cankarjevem domu prenesli članicam in članom Sviza v svojih zavodih. Hkrati vas že vnaprej vabimo, da se v začetku prihodnjega leta – od januarja do aprila 2025 – v čim večjem številu udeležite izobraževalnih seminarjev, ki jih bomo v celoti namenili novemu plačnemu sistemu v javnem sektorju. Z vsemi podrobnostmi teh srečanj vas bomo pravočasno seznanili.


Z lepimi pozdravi, skupaj v boju za boljše plače in pogoje dela,


Marjana Kolar,
predsednica Glavnega odbora Sviz


Branimir Štrukelj,
glavni tajnik Sviz



Priloga: Pričujoča Obvestila v PDF formatu